Belo se pere na devetdeset je letos edini slovenski film, ki v boj za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film prinaša vse tri komponente, ki v tej kategoriji odločajo: čustveno univerzalno zgodbo, dokazan učinek pri občinstvu in resno ameriško kampanjo z infrastrukturo na terenu.
Celovečerna filmska adaptacija romana Belo se pere na devetdeset avtorice Bronje Žakelj v režiji Marka Naberšnika se posveča temam odraščanja, izgube in premagovanja osebnih tragedij. Zgodba, postavljena v obdobje 80-tih in 90-tih let prejšnjega stoletja, skozi življenjsko izkušnjo mlade protagonistke brez tabujev obravnava spopad z boleznijo ter žalovanjem, a ostaja svetla pripoved o ljubezni, družinski podpori in neuklonljivem optimizmu.
Mati in hči, izguba in vztrajanje, smeh skozi solze – teme, na katere se občinstvo odziva enako v Ljubljani, Sarajevu in Los Angelesu.
V ožji izbor se vsako leto prebijejo filmi, ki združujejo tri komponente. Belo se pere na devetdeset je letos edini slovenski film, ki izpolnjuje vse troje hkrati.
Mati in hči, izguba in vztrajanje, smeh skozi solze. Predloga: roman, nagrajen s Kresnikom, ena najbolj branih slovenskih knjig v zadnjem desetletju – zgodba, ki ne potrebuje prevoda ne v Sarajevu ne v Los Angelesu.
Najbolj gledan film leta 2025 v slovenskih kinematografih – pred vso ameriško (Avatar, Minecraft, ..) in svetovno konkurenco. Več kot 100.000 gledalcev v domačih kinematografih (vsak dvajseti prebivalec), 4 zlate role in več kot 250.000 gledalcev ob prvem televizijskem predvajanju.
Kinematografska distribucija v ZDA, potrjena s pismom o nameri distributerja Underrated, uradno povabilo v program festivala Palm Springs (7.–18. januar 2027) v času glasovanja Akademije ter dostop do dvakratnega oskarjevca Christopha Waltza prek igralke Anice Dobre.
Pogled na zadnjih šest zmagovalcev kategorije razkrije vzorec, ki je pomembnejši od delitve na »art-house« in film, ki je uspešen pri občinstvu.
| Leto | Film | Država | Ameriški distributer | Profil |
|---|---|---|---|---|
| 2026 | Sentimental Value | Norveška | Neon | družinska drama, močna kampanja |
| 2025 | I’m Still Here | Brazilija | Sony Pictures Classics | knjižna adaptacija, domači blagajniški fenomen |
| 2024 | The Zone of Interest | Vel. Britanija | A24 | zgodovinska drama, resnična zgodba |
| 2023 | All Quiet on the Western Front | Nemčija | Netflix | adaptacija romana, platformna kampanja |
| 2022 | Drive My Car | Japonska | Sideshow / Janus | literarna adaptacija, dolga ameriška distribucija |
| 2021 | Another Round | Danska | Samuel Goldwyn | komunikativna drama, širok ameriški sprejem |
Skupni imenovalec ni festivalski pedigre, temveč ameriška infrastruktura: distributer, kinematografska prisotnost, financirana kampanja. Vprašanje pred komisijo torej ni »art-house ali film, ki je uspešen pri občinstvu«, temveč »film z ameriško infrastrukturo ali brez nje«.
Precedens obstaja. Brazilski film I’m Still Here, oskarjevec za najboljši mednarodni film leta 2025, je do kipca prišel po natanko tej poti: adaptacija knjižne uspešnice, domači blagajniški fenomen, družinska zgodba o izgubi in vztrajanju – ter močna kampanja na ameriških tleh. Belo se pere na devetdeset je slovenski film s tem profilom.
Slovenija je od leta 1993 za oskarja predlagala 29 filmov; nobeden se ni uvrstil niti v ožji izbor petnajstih. Komisija ima letos prvič na mizi kandidata, ki ne prinaša zgolj filma, temveč celoten sistem okoli njega.
Najbolj gledan film leta 2025 v slovenskih kinematografih – premagal je vso ameriško in svetovno konkurenco, vključno s filmom Avatar. V redni distribuciji je presegel 100.000 gledalcev in osvojil 4 zlate role – ogledal si ga je vsak dvajseti prebivalec Slovenije, skupna gledanost ob televizijski premieri pa je presegla 250.000 gledalcev. Nacionalni blagajniški fenomen je natanko profil filma, ki ga Akademija v tej kategoriji nagrajuje: film, ki je v svoji državi presegel kino in postal kulturni dogodek.
Film ob tem ne prihaja sam: predloga, roman Bronje Žakelj, je nagrajena s Kresnikom, prevedena v več jezikov in med najbolj branimi slovenskimi knjigami zadnjega desetletja. Zgodba o »slovenskem fenomenu« je torej že napisana – ameriški filmski mediji jo zlahka povzamejo. Film je prepričal tudi domače kritike.
Ameriški distributer Underrated je s priloženim pismom o nameri potrdil kinematografsko distribucijo filma v Združenih državah. To je najredkejša prednost, ki jo slovenski kandidat sploh lahko prinese: distribucija pomeni, da film v ZDA fizično obstaja pred očmi članov Akademije – v dvoranah, na projekcijah v kinodvoranah.
Ključni stavek pisma: če bo film izbran za uradnega slovenskega kandidata, distributer izrecno napoveduje ciljno kampanjo in posebne projekcije za člane Akademije v letu 2026. Glas komisije ni simbolno dejanje – je stikalo, ki aktivira ameriško infrastrukturo filma.
Alissa Simon, svetovno znana filmska kritičarka revije Variety in programska direktorica Palm Springs International Film Festivala, je nad filmom navdušena in ga je osebno povabila na festival, ki bo potekal januarja 2027. V primeru izbora za slovenskega kandidata bo film uvrščen v kurirano sekcijo Awards Buzz, ki združuje najboljše nacionalne kandidate in jo ocenjuje žirija FIPRESCI.
Poudarjamo: to ni naša samoocena, temveč neodvisna presoja ene najvplivnejših ameriških programskih selektoric, ki vsako leto pregleda velik del svetovne oskarjevske konkurence.
Povabilo je medtem preraslo v uradno: 11. avgusta 2026 je programska vodja festivala Jennifer Van Camp v imenu Alisse Simon film uradno povabila v program PSIFF 2027 (7.–18. januar 2027), s 3–4 projekcijami in možnostjo uvrstitve v izbor Best of Fest. Mesto filma na osrednjem ameriškem festivalu oskarjevske sezone torej ni več obljuba, temveč potrjeno dejstvo.
Palm Springs je osrednji ameriški festival oskarjevske sezone za mednarodni film: vsak januar predvaja velik del nacionalnih kandidatov, obiskujejo pa ga prav člani Akademije v času glasovanja za nominacije. Kalifornijska premiera filma tako časovno sovpada natanko s trenutkom odločanja – kar potrjuje tudi članek iz Hollywood Reporterja.
Hello from Palm Springs, Ales!
On behalf of our Chief of Programming, Alissa Simon, we wanted to officially invite WHITES WASH AT 90 by Marko Nabersnik to be in the PSIFF 2027 lineup, taking place January 7–18, 2027.
We typically host 3–4 screenings (+ Best of Fest, potentially) …
Za jesen 2026 že načrtujemo promocijske aktivnosti, ki jih bomo zagnali ob izboru za slovenskega predstavnika – nekatere skupaj z ameriškim distributerjem Underrated, nekatere sami. V promocijo bomo vključili znana imena, s katerimi imamo neposredne stike in živijo oziroma delujejo v Kaliforniji.
Najodmevnejše med njimi je dvakratni oskarjevec Christoph Waltz, ki je po materi slovenskega rodu. Anica Dobra, ki je v našem filmu izvrstno upodobila babico Dado, je z njim v glavnih vlogah nastopila v treh filmih in sta še vedno v rednem stiku. Podpora oskarjevca tega formata odpre vrata, ki so kandidatom iz majhnih kinematografij običajno zaprta: ameriške medije, oskarjevske dogodke in neposredno pozornost članov Akademije.
Prav tako bomo v promocijo vključili igralce in filmske kolege iz prostora nekdanje Jugoslavije, ki jih osebno poznava z Anico – med njimi so Nikola Đuričko, Leona Paraminski, Jelena Mrdja – ter s tem nagovorili tudi številčno diasporo v Združenih državah.
V mednarodnih filmskih publikacijah se že pojavljajo napovedi nacionalnih kandidatov. Anthony Tranchina (US Embassy – Cultural Affairs Section), odličen poznavalec in napovedovalec evropske kinematografije, je v svojih napovedih za oskarja za najboljši mednarodni film kot slovenskega kandidata napovedal prav Belo se pere na devetdeset.
Mednarodni opazovalci torej film že zdaj obravnavajo kot najverjetnejšo slovensko izbiro. Izbor komisije bi to pričakovanje potrdil, ne ustvaril.
Film je do zdaj zabeležil 15 nagrad in 43 nominacij na mednarodnih filmskih festivalih. Na svetovni premieri na Filmskem festivalu v Sarajevu – največjem festivalu v regiji – je prejel bronasto nagrado občinstva, izglasovano med več tisoč gledalci. Bil je otvoritveni film festivala LIFFe v Ljubljani ter uvrščen v uradne programe festivalov v Sofiji, Cottbusu, Cluju (TIFF), Pulju in drugod.
Za presojo kandidature je ključen podatek: večina nagrad in nominacij je bila zabeleženih na festivalih v Združenih državah Amerike – med drugim zmage za najboljši celovečerni film v Santa Barbari, Los Angelesu, Santa Monici in Austinu. Film je bil torej večkrat in neodvisno preizkušen prav na občinstvu in žirijah, katerih filmski okus najbolj sovpada s članstvom Akademije. Klasična narativna struktura, jasen čustveni lok in pozitivno življenjsko sporočilo v ameriškem prostoru delujejo – ne v teoriji, temveč dokazano.
Razglasitev kandidature; usklajen medijski zagon v šestih koprodukcijskih državah; potrditev distribucijskega dogovora z Underrated.
Ameriška kinematografska distribucija; projekcije »For Your Consideration« v Los Angelesu in New Yorku; dogodki z gosti.
Kampanja pred objavo ožjega izbora petnajstih; oglaševanje v strokovnih medijih; pošiljanje filma glasovalcem.
Palm Springs IFF – sekcija Awards Buzz z žirijo FIPRESCI, v času glasovanja članov Akademije za nominacije.
Ob nominaciji: sklepna kampanja do podelitve oskarjev.
Kandidatura za oskarja ni nacionalna nagrada za umetniški presežek – za to imamo Vesne in nagrade kritikov. Je vstopnica v tekmovanje z znanimi, ponovljivimi pravili: vseh šest zadnjih zmagovalcev je imelo ameriškega distributerja in organizirano kampanjo. Izbrati kandidata brez tega pomeni tekmovati v disciplini, v kateri se tekma odloča drugje.
Lanski slovenski kandidat je imel Berlinale, FIPRESCI in ameriškega distributerja – in ni dosegel nominacije. Festivalski pedigre je koristen, ni pa odločilen; odloča januar v Kaliforniji. Tam bo naš film navzoč z distribucijo, sekcijo Awards Buzz v Palm Springsu in kampanjo – natanko tam in takrat, ko člani Akademije glasujejo.
Kakovost je potrjena neodvisno od blagajne: 15 festivalskih nagrad, bronasta nagrada občinstva v Sarajevu, osebna presoja programske direktorice festivala Palm Springs in kritičarke revije Variety. Domači fenomen s 100.000 gledalci ni nadomestek za kakovost – je njen množilnik, ki ga nobena kampanja ne more kupiti.
Slovenija je od leta 1993 za oskarja predlagala 29 filmov. Nobeden se ni uvrstil niti v ožji izbor. Dosedanja pot – izbor umetniško najizrazitejšega festivalskega naslova brez ameriške infrastrukture – je legitimna, a njen rezultat po treh desetletjih poznamo.
Belo se pere na devetdeset je slovenski kandidat z najpopolnejšim sistemom okoli filma doslej: ameriškim distributerjem, platformo na festivalu Palm Springs v tednih glasovanja Akademije, javno podporo programske direktorice in kritičarke revije Variety ter dostopom do znanih filmskih imen.
Predvsem pa je edini, ki tej infrastrukturi dodaja elementa, ki sta v preteklih letih manjkala: dokazan množični odziv občinstva in producente, pripravljene pripraviti mednarodno kampanjo.
Razmerje med tveganjem in izkupičkom je pri tem izrazito nesimetrično. V najslabšem primeru dobi slovenski film najširšo ameriško kinematografsko izpostavljenost doslej. V najboljšem primeru se Slovenija prvič v zgodovini uvrsti v ožji izbor ali med nominirance. Nasprotna izbira pomeni ponoviti pristop, ki v 29 poskusih ni uspel niti enkrat.